BUČE IN BUČNO OLJE
Buče izvirajo iz tropskih in subtropskih predelov Amerike, kjer so jih pridelovali že pred nekaj tisoč leti. V Evropo pa jih je prinesel Krištof Kolumb. Grki pa so buče imenovali hčere matere zemlje. Sicer pa so buče že davno uporabljali tudi Kitajci.
Na naši kmetiji nadaljujemo tradicijo pridelave oljnih buč od naših dedkov in babic. Nekoč so imeli buče posejane v mešanih posevkih s koruzo in sončnicami. Sedaj jih sejemo kot samostojno kulturo, ki potrebuje veliko nege na začetku rasti, saj ji godi rahla in prezračena zemlja. To zagotovimo z ročnim okopavanjem 2 do 3 krat in strojnim okopavanjem prav tako 2 do 3 krat.
Mi sejemo dolgovrežno sorto buč, ki so bolj razvejane in dajejo manj pridelka a bolj kvalitetno seme. Na isti rastlini so posebej moški cvetovi na dolgih pecljih, ki imajo pet med seboj zraslih prašnikov-iz kratkopecljatih ženskih cvetov se po oprašitvi oblikuje okrogla jagoda, ki jo imenujemo buča. Buče cvetijo od junija do avgusta in so odlična paša za čmrlje in čebele, ki jih tudi oprašujejo. Oljne buče dozorijo konec avgusta, začetek septembra, ko se plodovi obarvajo v zlato rumeno barvo.
LASTNOSTI IN UPORABNOST V ZDRAVILNE NAMENE
Bučna semena in bučno olje vsebujejo veliko E vitamina, ki zmanjšuje znake staranje in aktivira delovanje možganskih celic; nenasičene maščobne kisline, ki pozitivno vplivajo na uravnavanje holesterola. Visoka vsebnost vitaminov in mineralov pomaga pri odvajanju vode, krepi živce, mišičevje in normalizira celično presnovo. Nenasičene maščobne kisline omega 3 varujejo srce in ožilje, znižuje raven trigliceridov in povečuje raven dobrega holesterola.
Še več o bučah in bučnem olju si preberite tukaj...
SONČNICE IN SONČNIČNO OLJE
Domovina sončnice je Amerika. Sprva je bila okras gradov ter botaničnih vrtov. Socvetje sončnic je bil motiv številnih slikarstvih stvaritev. Šele leta 1840 pa so v carski Rusiji začeli iz sončničnih semen iztiskati olje.
Na naši kmetiji pridelujemo sončnice že vrsto let. Imajo veliko črpalno moč korenin za hranila in vodo. Rastlina sončnic je v začetku rasti nekonkurenčna plevelom, zato jo okopavamo ročno in strojno. Po okopavanju pa zadiha v vsej svoji veličini, saj v intenzivni rasti zraste kar 10 centimetrov na dan. Rastlina se vse do cvetenja obrača proti soncu, ko pa zacveti, pa se preneha obračati in ostane obrnjena proti vzhodu, ker s tem varčuje z vlago in je nižja temperatura na semenu. Sončnica privablja veliko opraševalcev čebel, čmrljev kar koristi tudi drugim kmetijskim rastlinam in naravi. Sončnice dozorijo v začetku septembra, ko se steblo posuši in je pripravljeno za žetev. Pred desetletji je bilo kar nekaj sončnic po prleških ravnicah, ki se sedaj z ekološkim kmetijstvom spet vračajo na svoje mesto.
Sončnično olje
Strojno spravljena in suha sončnična semena pred stiskanjem oluščimo, nato pa je postopek hladnega stiskanja enak kot pri bučnem semenu. Hladno stiskano sončnično olje ima sočno rumeno barvo in je prijetnega okusa po jedrih sončničnih semen. Vsebuje visoko stopnjo oleinske kisline, je bogato z vitamini E, B1, B2, D in minerali še posebej s fosforjem in magnezijem. Vitamin E mu daje obstojnost, njegove antioksidacijske lastnosti pa ugodno vplivajo na živčni sistem, varujejo organizem pred oksidacijo maščob in znižujejo raven škodljivega holesterola v krvi, ki povzroča nalaganje maščob na žilne stene. Torej zmanjša nevarnost za nastanek bolezni srca in ožilja. Visoka vsebnost večkrat nenasičenih maščob zavira procese staranja. Priporoča se pri težavah z glavoboli, vrtoglavici. Zdravilne učinke pa dosežemo z žvrkljanjem olja v ustih cca 20 minut, nato pa olje obvezno izpljunemo, saj skozi sluznico telo izloči strupe celega telesa.
Več o tem si preberite tukaj...
AJDOVA KAŠA in AJDOVA MOKA
Ajdo pogosto uvrščamo med žita, čeprav to ni, saj spada med dresnovke, njena sorodnica sta npr.: rabarbara in kislica. Rastlina izvira iz centralne Azije, v Evropo so jo prinesli v srednjem veku. Pri nas uporabljamo slovensko avtohtono sorto ajde Čebelica, ki je najprimernejša za našo zemljo. V fazi cvetenja, meseca avgusta in septembra, daje obilo medičine in cvetnega prahu, ki ga sicer v teh mesecih primanjkuje. S setvijo ajde zato zelo pomagamo čebelarjem za uspešnejšo prezimitev njihovih čebeljih družin.
LASTNOSTI IN UPORABNOST V ZDRAVILNE NAMENE
Ajda ima uravnoteženo sestavo beljakovin, ki skupaj s počasi prebavljivim škrobom prispevajo k nižanju holesterola v krvi in tako varujejo srce in ožilje. Ajda ne vsebuje glutena, a vsebuje veliko flavonilov, ki delujejo protivnetno. Ajda je bogata z vitamini in minerali (železo, cink, magnezij, fosfor in selen), kar se vidi po temnejši barvi moke. To je posebej značilno za slovensko ajdo.
Še več si preberite tukaj...
